2008 > Izgubljena ozemlja
2007 > Infokalipsa zdaj!
> Urban
> Recycling strategies
2006 > Space Junk Spotting
> Žicar 0.0
2005 > No Lego
> Copy China
2004 > Toilets / Made in India
> Piknik na deponiji
> Zanka ( Loop )
> Kinder surprise
2003 > Just do it!
> Kreativno onesnaženje
2002 > Bauhaus art store
> Živeti v reklami
2001 > Biotope Condition
> 192 United States
ENG/SLO
STRATEGIJE RECIKLIRANJA
RECYCLING STRATEGIES
Pod naslovom Recycling Strategies je predstavljena serija petih projektov, ki so nastali v zadnjih 4 letih na temo ekologije, recikliranja, ponovne uporabe in zlorabe odpadkov, ostankov in odrabljenega - redundantnega materiala. Gre za serijo projektov, ki tematizirajo rastoči problem zasičenosti našega okolja s smetmi in iz različnih zornih kotov interpretirajo možnosti, ki jih odpadki ponujajo kot material-surovina in umetnikovo izrazno sredstvo.
Pet svetlobnih tabel na katerih so predstavljene projekti, izdelki in polizdelki iz smeti, ponujajo drugačen pogled na surovino, ki se v teh projektih kaže kot material s taktično vrednostjo in nabojem, ki presega meje zgolj utopičnega. Ti projekti evocirajo umetnikovo senzibilnost za potlačene učinke potrošniške družbe, za kontraindikacije mitov o napredku in samozavedanje omejenosti planetarnih resursov. Čeprav se zdijo Sedlačkovi projekti kot navodila za recikliranje ostankov zahodne civilizacije s katerimi bi 'tretji svet' lahko zapolnil luknje v želji po priklapljanju na ritem zahodnega sveta, so v resnici jedka kritika in kazanje na razpoke v morali sodobne ekonomske logike namenjena refleksiji zahodnjaškega racionalističnega totalitarizma.
V projektih je v večini primerov uporabljen odpadni material, ki ga lahko najdemo v vsakem gospodinjstvu, material, ki se je znašel v smeteh vendar je še zmeraj delujoč, ker so ga izpodrinili novi izdelki na tržišču, kar se dogaja vse pogosteje elektronskim izdelkom, ali pa je uporabljen material za katerega bi že v njegovi zasnovi lahko rekli, da gre za smet, naprimer tiskani propagandni letaki, ali pa opozarjajo na dejstvo, da se mnoge stvari ne zdijo takšne kot se nam zdijo na prvi pogled. Bolj kot so odpadki očem skriti, bolj je ta skritost pomenjljiva. Zato je detektiranje in katalogiziranje odpadkov v vesolju, ki jih niti s teleskopi ni mogoče videti (Sedlačkov zadnji projekt), še toliko bolj pomemben. Gre namreč za projekt s taktično vrednostjo, ki bo v polje umetniških interpretacij prispevala praktične podatke o , v orbite vtirjenih materijalih, ki jih bodo umetniki lahko uporabili za svoje projekte. Od tu dalje pa bo ta fenomen spet stvar javnosti, ki je za Planet dolgoročno zainteresirana.
V Sedlačkovem delu je odpadni material polje družbenega boja, kjer se zaostrujejo globalne ekonomsko-politične pozicije, kjer praktična vprašanja ekologije dobijo izjemen simbolni potencial in razkrivajo laži o socialno ekonomskih prioritetah. Visoka tehnologija izgublja svoje priviligirano mesto in njena elitnost ni več nedotakljiva. Znanost se demistificira in postopki, orodja in znanje postanejo legitimna umetnikova izbira. Tako umetniška praksa že davno ni več dekoriranje in razvedrilo, temveč natančno dekodiranje pravil, ki nas dnevno vzpostavljajo v stroju kapitalistične mehanike in produkcija vrednot, ki v morali te mehanike odkriva luknje skozi katere je mogoče na povsem umetniški način videti skonstruirano in manipulirano predstavo družbenih vezi, ki se nam v naših življenjih kažejo kot danost, kot enkrat-za-vselej.
